Pomlad je tu

Ta teden začnem sezono kolesa. Mislim, da ne moreš biti popolni meščan, dokler tega ne preizkusiš in zviška gledaš na vse, ki ti stojijo na poti. Pomlad prihaja in še betonske ulice se ji uklanjajo. Zame je to najlepši letni čas v tem okolju.

Še vedno pod blagodejnim vplivom sončnega vikenda se zdi, kot da lahko brezskrbno za nekaj časa počivam in se izognem napornim družbenim omrežjem. Še posebej zato, ker se kaže, da bodo moji pomladanski meseci popolnoma podvrženi delu, tako plačanemu kot neplačanemu. Vendar sem ponovno pisanje bloga vzela zares in vam ponujam novih šest člankov v žvečenje in razmislek.

*****

Dr. Darja Zaviršek, ena izmed pobudnic akcije #jaztudi, je v intervjuju za Mladino mimogrede razkrila pomembno povezavo med finančno krizo in socialnim položajem žensk. Namreč manjša ekonomska neodvisnost žensk jih sili, da ostajajo v zvezah, ki niso ustrezne ali so celo nasilne in škodljive.

Že sama finančna kriza je pokazala, kako so ženske izgubile ekonomsko neodvisnost. Število brezposelnih žensk se je v Sloveniji v času krize zelo povečalo, kar je s seboj prineslo veliko posledic. Podobno je bilo drugje. Podatki iz Velike Britanije pričajo o tem, da se je po letu 2008, ko je država začela zmanjševati socialne transferje, povečalo število žensk, ki so ostajale pri nasilnih partnerjih, hkrati pa se je povečevala tudi pogostost nasilnih dejanj. Ekonomska odvisnost neposredno vpliva na zatiranje žensk.

 

Okej, priznanje: Svetlano Slapšak obožujem. Njen način pripovedovanja, kako postavi besede, in izrazoslovje, ki ga niti ne razumem – Slapšak komunicira na višji ravni. Njenemu intervjuju se torej ne morem izogniti, in všeč mi je, kako je vprašanja dopolnila z zgodovinsko refleksijo.

(Kapitalizem) razlikuje predvsem med tržnimi možnostmi žensk in moških. Pravzaprav živi na teh razlikah. Ženskam ponuja kopico nesmiselnih predmetov, ki naj bi bili nujni zanjo. Obremenjenost je od ženske pravzaprav prvič dokaj radikalno zahteval socializem. Morala je biti politično angažirana, obvladovati stanje doma, imeti otroke, hkrati pa biti zaposlena in zelo osveščena. Morda celo bolj od moškega, ker je imela preveč nalog.

25 do 30 odstotkov Slovenk in Slovencev izgoreva zaradi preobilice dela. Stereotip pridne Slovenke in Slovenca se je pod kapitalizmom izrodil v pehanje za uspehom v želji po višji plači in razkazovanju uspešnosti skozi deloholizem. Zaradi patriarhalne ureditve to še bolj prizadene ženske.

In zakaj ženske močneje izgorevajo? “Ker skušajo biti popolne na več področjih hkrati, tako delovnih kot zasebnih, kar nujno vodi v samoizčrpavanje,” Andreja Pšeničny omenja dvojno, notranjo bremenitev, ki je najbrž tudi posledica vzgojnih zapovedi. “Notranja prisila in strahovi so vzrok izgorevanja tudi pri samozaposlenih, ki nimajo zunanjega nadrejenega, ki bi se ga bali in zaradi njega pretiravali z delom, a to vseeno počnejo.”

 

*****

Resnična zgodba Junota Diaza o dolgotrajnih posledicah, ki mu jih je prizadejalo posilstvo v otroštvu in popolnoma spremenilo življenje. Izjemna izpoved o strahu in boju proti samemu sebi.

That violación. Not enough pages in the world to describe what it did to me. The whole planet could be my inkstand and it still wouldn’t be enough. That shit cracked the planet of me in half, threw me completely out of orbit, into the lightless regions of space where life is not possible. I can say, truly, que casi me destruyó. Not only the rapes but all the sequelae: the agony, the bitterness, the self-recrimination, the asco, the desperate need to keep it hidden and silent. It fucked up my childhood. It fucked up my adolescence. It fucked up my whole life. More than being Dominican, more than being an immigrant, more, even, than being of African descent, my rape defined me.

 

Ijeoma Oluo o večnem love-hate odnosu, ki ga imamo ženske s svojim telesom.

Loving our bodies is far preferable to hating our bodies. And if you’ve ever wanted to love your body, to experience that feeling — that movement can be life changing. And if you never love your body, it is comforting to know that it can be done.

But you don’t have to love your body.

 

Molly Ringwald poznate kot kraljico najstniških filmov v osemdesetih, tokrat pa se rahločutno in refleksivno sprašuje o signalih, ki jih pošiljajo njeni filmi ter spornem spolnem nadlegovanju, ki jih vsebujejo. Filmi, ki ostajajo ikone, a se morajo spopasti s svojo temno platjo.

How are we meant to feel about art that we both love and oppose? What if we are in the unusual position of having helped create it? Erasing history is a dangerous road when it comes to art—change is essential, but so, too, is remembering the past, in all of its transgression and barbarism, so that we may properly gauge how far we have come, and also how far we still need to go.

 

Za vprašanja, komentarje, zgodbe ali pogovor sem dosegljiva na Tviterju pod @mladafeministka, na Facebooku kot Mlada feministka in na Facebook strani Mlade feministke, na spletno pošto na naslov mladafeministka@gmail.com in spodaj.

 

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s