O možačah in poženščenih moških

Zanimivo, da nimamo besede za poženščene moške (razen morda metroseksualec ali izrazoslovje, ki hkrati diskriminira LBTQ), seveda pa imamo izraz za možače – ženske, ki so preveč podobne moškim, da bi jih lahko tolerirali. Prejšnji teden je tako zaznamovala izjava varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki meni, da »žal že srečujemo moške, ki so izgubili zdravo moškost in so poženščeni, in ženske, ki so ob prijetno ženstvenost in so prave možače.«

Nussdorfer je postavila dva spola na tradicionalne okope in se pridušala v brk, kot da ne sprejema modernega načina življenja, kjer ženstvenost in moškost nista ozko definirana. Tako je Barbara Rajgelj v odgovor zapisala:

S to izjavo prizadevanja za pravice žensk predstavlja kot nekaj družbeno škodljivega ter hkrati utrjuje stereotipe na področju spolne identitete in spolnega izraza. Upoštevaje sodbe strasbourškega sodišča za človekove pravice, vsebine slovenske Ustave ter določb Zakona o varstvu pred diskriminacijo je diskriminacija na podlagi spolne identitete in spolnega izraza prepovedane. Negativno vrednotenje ljudi na podlagi teh dveh osebnih okoliščin ni v skladu z duhom antidiskriminacijske zakonodaje, ki je velik civilizacijski dosežek.

Načeloma ne želim propagirati neslanosti, ki jih proizvaja Bojan Požar, ampak tega tvita ne želim izpustiti, saj bi rada opozorila na manipulacijo in izrabo, ki se je nekateri poslužujejo za politične dobičke. Namreč moralo bi biti vsem jasno, da ženske niso le figura na šahovnici, temveč akter, ki ima svoje zahteve in želje – slednje pa lahko podamo same, ne skozi moška usta.

»Bojan Požar, ki se podaja na tokratne državnozborske volitve, obljublja povišanje kazni za nasilne in spolne zločine, če mu bodo volilci zaupali svoj glas. Zakaj? “Že vsaka 7 ženska je posiljena,” je na Twitterju pred dnevi zapisal Požar.«

Sledi izsek intervjuja Borisa Vaseva z Mary Nash, profesorico sodobne zgodovine in raziskovalko na področju multikulturalizma in spola ter poznavalko položaja žensk v Španiji. Nash razlaga konservativno Španijo in boj feministk k premiku v večjo enkopravnost.

Ta koncept “sprejemljive ženstvenosti” je razširjen še danes, utrjujejo ga tudi nekatere ženske.
Nekatere ženske, da. Živimo v sistemu spolov, vzpostavljenem v 19. stoletju, ko je bila gospodinjska vloga žensk pomemben steber družbe. Ženskam naj bi bilo tako iz bioloških razlogov ali z verskimi vzgibi usojeno, da so gospodinje, pri čemer naj bi to vlogo sprejele in naj ne bi imele nikakršnih aspiracij po delu oziroma plačanem delu ali kakšni javni vlogi. To je zelo močna dediščina v Evropi, ki pa se kdaj pa kdaj izpodbija. V Francovem režimu je bila država tista, ki je to uveljavljala z zakonom, država je urejala patriarhalni sistem, ki podreja ženske in jih sili, da so pod moškim mentorstvom in vodenjem. Država je določala, da so morale ženske, ki so delale v javnem sektorju, nehati delati, ko so se poročile. Ustvarjala pa je tudi družbene konvencije, normativni diskurz, ki to utrjuje, kar potem ženske seveda ponotranjijo. Tako imate državo in Cerkev brez svobode govora, kar je trajalo 40 let. V drugih državah je bilo to izvajano drugače. Prihajamo iz drugačnih kontekstov. Spomnim se, da smo imeli na začetku devetdesetih v Barceloni veliko konferenco z naslovom Od diktature do demokratične tranzicije. Zelo zanimivo je bilo, da je bil eden glavnih ciljev žensk iz Španije in Portugalske vstopiti na trg delovne sile in imeti pravico do plačanega dela. Nekatere ženske, ki so prihajale iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, pa so hotele trg delovne sile zapustiti in ostati doma.

*****

Anonimna kolumnistka izpostavi, kar meni, da manjka modernemu pogovoru o spolnem nadlegovanju: obravnavanje prisilnih spolnih odnosov med poročenimi. Odličen članek priporočam v branje vsem, ki razmišljajo o definiciji prisile v spolnih odnosih.

The questions about what constitutes consent and assault raised by the Babe.net article about Aziz Ansari become only more disturbing in the context of marriage. In the New York Times, opinion writer Bari Weiss wrote of “Grace,” who had the disturbing encounter with Ansari, “If you are hanging out naked with a man, it’s safe to assume he is going to try to have sex with you.” But what if you lie next to that man every night, and prefer to sleep naked? Should he assume your body is perpetually available to him for sex?

Isabelle Robinson, preživelka valentinovega pokola v Parklandu, ZDA, je napisala kolumno, v kateri je ovrgla domnevo, da bi pokol preprečili, če bi bili šolarji prijaznejši do morilca. Nenavsezadnje je za ZDA ključna reforma sistema, v katerem je dostop do orožja tako lahek; bolj kot pa opravičevanje morilca skozi njegove težave z duševnim zdravjem.

But students should not be expected to cure the ills of our genuinely troubled classmates, or even our friends, because we first and foremost go to school to learn. The implication that Mr. Cruz’s mental health problems could have been solved if only he had been loved more by his fellow students is both a gross misunderstanding of how these diseases work and a dangerous suggestion that puts children on the front line.

In za konec odlična kolumna pisateljice Elene Ferrante o patriarhalni socializaciji žensk –in o ženski solidarnosti.

The consequence is that not only is female power suffocated but also, for the sake of peace and quiet, we suffocate ourselves. Even today, after a century of feminism, we can’t fully be ourselves, don’t belong to ourselves. Our defects, our cruelties, our crimes, our virtues, our pleasure, our very language are obediently inscribed in the hierarchies of the male, are punished or praised according to codes that don’t really belong to us and therefore wear us out. It’s a condition that makes it easy to become odious to others and to ourselves. To demonstrate what we are with an effort at autonomy requires that we maintain a ruthless vigilance over ourselves.

*Vir naslovne slike je Urban Dictionary.

Za vprašanja, komentarje, zgodbe ali pogovor sem dosegljiva na Tviterju pod @mladafeministka, na Facebooku kot Mlada feministka in na Facebook strani Mlade feministke, na spletno pošto na naslov mladafeministka@gmail.com in spodaj.

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s