Dan žensk, teden žensk, mesec žensk, leto žensk

Vsakoletno kolebanje okoli 8. marca, edinega dneva, ko smo ženske zares v središču, se vedno izpridi na predvidljiv način. Debata se preusmerja na legitimnost podarjanja rož (resno, rože niso bistvene) in celo zagovarjanje partnerskih zvez moški – ženska, ker moški znajo odpirati steklene kozarce. Tako se na učinkovit način prelaga razprava, ki bi jo morali imeti ne le en dan v letu, pač pa vsak dan – kako izboljšati položaj žensk v Sloveniji. Razprava, ki so nekateri zopet usmerjajo h kazalniku enakost plačila za enako delo kot kapici, ki bo ob izpolnitvi (pa  smo še daleč!) čudežno odpravila vsa ostala sistemska neravnovesja – tista, ki jih lahko identificiramo prav zato, ker nam je ob rojstvu določen spol.

Med omenjeno zmešnjavo se pravi pozivi k izboljšanju položaja žensk kar izgubijo. Da ne bi spregledali pomembnih aktualnih tekstov, vam ponujam izbran pregled člankov, ki jih morate prebrati ta teden: Najprej iz zapisi iz bolj domačih logov, Boris Vezjak o resničnem odnosu politike do žensk, Andrea Andrassy o iskanju normalne ženske ter Tina poglajen o fenomenu #metoo in večni dilemi izbire med umetnikom in njegovim delom (sama sem o tej izbiri že pisala). Na tujem parketu se Kory Stamper spusti v razlago pomena besede intersectionality; Heather Grabbe poudarja pomembnost prisotnosti žensk na odločevalskih dogodkih in Lili Loofbourow o t.i. moškem bežnem pogledu, ki razvrednoti umetnost v hipni oceni le zato, ker je ženska.

 

Iz domačih logov

Werner v parlamentu: kako je praznik ‘dam’ razgalil politične stereotipe ženskosti

Že skoraj tragično je bila včeraj opazovati, kako se je na najbolj posvečenem mestu, kjer bi sodobna demokratična in politična kultura morala biti maksimalno reflektirana, 8. marec spremenil v priložnost, ko se navzoči poklanjajo natanko takemu tipu reprezentacije ženskosti, emblematiziranem v ženski kot objektu, ki se ga poljublja, naslavlja kot predmet seksualnega poželenja in končno nadzora.

Vir

 

Dnevnik gradske cure: Koliko normalnih žena poznajete?

Koliko normalnih žena poznajete?

Ne, stvarno – izaberite neku ženu, bilo koju u svom životu.

Je li sasvim normalna?

Ne u psihijatrijskom smislu.

U smislu da je sve u njenom životu posloženo točno na način da odgovara svima. Da je svima točna.

Nema je.

Nema šanse.

Vir

 

#MeToo

Ugibam, da ženske tem dogodkom pri sebi ali v družbi ne rečemo »spolno nasilje«, ker bi to zahtevalo soočenje z bolečino in ponižanjem, ali ker bi pritegnilo nehoteno pozornost. Tudi moški, ki to počnejo, svojega vedenja ne razumejo kot spolno nasilje, sebe pa ne kot nasilnežev ali nadlegovalcev. Delajo to, kar delajo vsi, tako, kot so navajeni. Bistvo gibanja #MeToo je torej denormalizacija takšnega dogajanja; je tudi ozaveščanje moških, kako je že od mladih let videti življenje žensk, ki jih imajo okrog sebe, tudi žensk, ki jih imajo radi, in je ozaveščanje žensk, da jim takšnih stvari ne bi bilo treba trpeti.

Vir

 

 Tujina

A Brief, Convoluted History of the Word ‘Intersectionality’

 

When words move from a specialized arena into the mainstream, they often get a little flabby: their sharply delineated corners blur a bit as the word is passed down a long line of speakers. Crenshaw likens the confusion over what “intersectionality” means to “a very bad game of telephone,” but that is exactly what language growth looks like most of the time. There will be those who dig in and hold fast to the academic meaning “intersectionality” originally had, and then there will be those who lump it in with other terms they perceive to be a wave in a particular direction: diversity, equality, systemic oppression, privilege. Sometimes words lose potency as they gain traction.

Vir

 

When women’s voices are heard

Excluding female experts reduces the range of viewpoints and life experiences that will shape and influence important debates. This is a problem, because when one group is allowed to dominate, it is likely they will act — consciously or unconsciously — in their own best interests.

Vir

 

The Male Glance

The slope from taxonomy to dismissal is deceptively gentle and ends with a shrug. The danger of the male glance is that it is reasonable. It’s not always or necessarily incorrect. But it is dangerous because it looks and thinks it reads. The glance sees little in women-centric stories besides cheap sentiment or its opposite, the terrifically uninteresting compensatory propaganda of “female strength.” It concludes, quite rightly, that Strong Female Lead is not a story but a billboard.

Vir

To je lahko tvoj prvi teden novega boja. Prvi teden, ko lahko rečeš, 8. marec ni dovolj. Dokler potrebujemo poseben dan, teden, mesec, leto, še nismo na cilju. Si pripravljena?

 

Naslovna fotografija: Študentsko društvo Iskra, s protesta  8. marca 2018

Za vprašanja, komentarje, zgodbe ali pogovor sem dosegljiva na Tviterju pod @mladafeministka, na Facebooku kot Mlada feministka in na Facebook strani Mlade feministke, na spletno pošto na naslov mladafeministka@gmail.com in spodaj.

 

Advertisements

One thought on “Dan žensk, teden žensk, mesec žensk, leto žensk

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s