Posilstvo kot igra

Evropsko prvenstvo v košarki  je že daleč in s tem skoraj izbrisano iz našega kolektivnega spomina. Prikaže se le ob omembah klubskih aktivnosti takratnih evropskih prvakov, ki  poskušajo vzdrževati raven zanimanja za košarko, pa jim to le bolj slabo uspeva. Tako namreč živimo danes – za danes.

Hkrati z evropskim prvenstvom v košarki je neopaženo prešlo tudi komentiranje le-tega; s tem ne mislim uradnega, televizijskega, pač pa tistega, živečega med komentarji na MMC RTVSLO in drugje na družbenih omrežjih, kjer se skriva tovrstna zalega.

Predvsem je v oči zbodla tekma Slovenija: Španija, ki je poleg res hudomušnih domislic na svetlo naplavila tudi najbolj hromeče komentarje, ki so, morda z namenom šale, izpostavile tisto grše lice družbe. Govorim o posilstvu kot metafori. Ni namreč dovolj, da obstaja dejanje, ki najbolj grobo poseže v telo druge osebe in jo oskruni, zraven moramo imeti še besedne igre, ki to dejanje banalizirajo, kot da gre za lahkotno popoldansko aktivnost. Špance smo posilili. Da, vsi skupaj, Slovenci kot narod, smo 14. septembra 2017 zagrešili zločin nad Španijo. Izsilili spolni odnos brez privoljenja. Fizično strli nasprotnika.

posilstvo clean.png
Zapisi na Tviterju

To privoščljivo praznovanje športnega uspeha, ki zmago umešča tam nekje v vikinške čase, ko so vojščaki zmagovali in plenili, enači dokaj preprosto športno igro s fizično nadvlado in ponižanjem drugih oseb. Duševno bolečino ob porazu nacionalne ekipe enači s fizičnim in duševnim razdejanjem, ki ga za seboj pusti posilstvo. Sporazumno in vnaprej pripravljen športni dogodek enači z neželenim spolnim odnosom, v katerega najmanj ena oseba ni privolila.

*****

Ne čudi me, da se pri športu uporablja primerjave s spolnim odnosom. Stereotip pravi, da gre za temperament, zanos, vročico igre, naval adrenalina, ki nas prevzame in nam vzame razsodnost. Očitno tudi do te meje, da športno panogo – v tem primeru ekipa sestavlja same moške – opisujemo z metaforo, ki dobro igro enači z dejanjem sprevrženega izživljanja, ki največkrat povzroči bolečino ženskam (o moških se bolj potiho govori, ker homofobija). Bi se morali sprijazniti, da šport pač vključuje »sočen besednjak«?

Če pustimo vse ostale grobe kletvice in primerjave ob strani, izstopa dejstvo, da prepogosta uporaba besede posilstvo hkrati pomeni njeno razvrednotenje. Omalovažujoče rečeno, če si posiljena vsak dan, morda z oglasi, vsiljivimi ljudmi, zmagami v košarki, je mar res važno, če si posiljena zares?

Morda se zdi, da pretiravam. Navsezadnje gre samo za besedo, kajne? Besede ne ubijajo ljudi, ljudje ubijajo ljudi. Ampak posilstvo ni zabava. Zato si želim, da bi se to grdo lice družbe prenehalo prikazovati. In še bolj, da bi prenehalo obstajati.

Za vprašanja, komentarje, zgodbe ali pogovor sem dosegljiva na Tviterju pod @mladafeministka, na Facebooku kot Mlada feministka in na Facebook strani Mlade feministke, na spletno pošto na naslov mladafeministka@gmail.com in spodaj.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s