Ste že kdaj slišali tisti rek o najstarejši obrti na svetu? Ni sicer popolnoma točen, toda zgodovina je polna žensk, ki so se ukvarjale s spolnostjo kot poklicem – od italijanskih kurtizan do japonskih gejš in grških heter. Njihov položaj v takratni družbi je neprimerljiv s statusom današnjih prostitutk, saj je odseval odnos družbe do spolnosti, ki nikakor ni linearen ali enovit. Prostitucija je še danes občutljiva tema in kreše mnenja tudi znotraj samega feminizma. Poskušala jo bom obravnavati čim bolj rahločutno in hkrati realistično.
Thomas J. Gilfoyle opozarja, da so zgodovinarji začeli raziskovati prostitucijo šele po letu 1980; pred tem je bila videna kot preveč pornografska in neprimerna za obravnavo. Njihova obravnava prostitutk upošteva družbene strukture in njihov vpliv na vsakdanje življenje ter izbire prostitutk. Hkrati pa jih na simbolni ravni ne zaznamuje kot padlih žensk ali, kot jih je literatura, za “deviantne in kriminalne”. Tako se je raziskava razširila z vidika komercialnega seksa in odkrila, da so nekatere prostitutke predstavljale sopotnice, vplivne politične organizatorke, prinašalke zaslužka za svojo družino. Prostitucija ni vedno predstavljala “socialne patologije, moralnega razpada, ali moške dominantnosti.” Namesto tega podrobnejši sociološki spust riše kompleksnost in raznolike interpretacije prostitucije. Koliko je religija (predvsem krščanstvo) prispevala h kriminalizaciji nekdaj zakonite in tolerirane prostitucije, je že druga tema.
Te ugotovitve ponazarjajo raznolikost prostitucije in svarijo pred stereotipnim označevanjem. Ni enoznačne interpretacije prostitucije in to je potrebno upoštevati pri oblikovanju mnenj. Te dni v Sloveniji poteka razprava o legalizaciji prostitucije in slednja, kot sem že omenila, kot žgoča polemika deli tudi feministke in to na enakih bregovih, kot jih je videl že Gilfoyle leta 1999. Slednji je zapisal: “Medtem ko nekateri lahko sprejmejo masturbacijo, seks pred poroko, homoseksualnost in umetno kontracepcijo kot legitimne oblike spolnega izražanja, taista širokogrudnost ne vključuje prostitucije.”
Na enem bregu se tako znajdejo feministke, ki vidijo v prostituciji zatiranje žensk in na drugem feministke, ki podpirajo svobodno odločitev žensk. Pred kratkim se je prva struja izpostavila in podpisala izjavo proti legalizaciji prostitucije.
Spodaj podpisane nevladne organizacije z zapisanim odgovarjamo na ponovno aktualne diskusije o dekriminalizaciji in legalizaciji prostitucije v Sloveniji.
Spodaj podpisane nevladne organizacije v celoti podpiramo politiko Evropskega ženskega lobija, zapisano v dokumentu Za Evropo brez vseh vrst in oblik moškega nasilja proti ženskam (Towards a Europe Free from All Forms of Male Violence against Women), ki ga delno povzemamo.
Že nekaj časa smo tudi v Sloveniji priča trivializaciji nasilja, ki ga moški izvajajo proti ženskam, med drugim spolnim zlorabam in spolnemu izkoriščanju žensk in deklic. Takšen odnos do nasilja proti ženskam in deklicam neposredno vpliva na predstave in prepričanja, ki jih imajo ljudje o vlogah enega in/ali drugega spola in je neposredno povezan z diskriminatornimi normami in vedenji.
/…/
Spodaj podpisane nevladne organizacije zato odločno protestiramo proti predpostavkam, da je prostitucija v večji meri utemeljena na svobodni izbiri, je lahko prostovoljna in da torej obstaja tudi prostitucija, v okviru katere ženske niso žrtve nasilja in niso izkoriščane.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, zanj Špela Veselič
Društvo za nenasilno komunikacijo, zanj Katja Zabukovec Kerin
Društvo KLJUČ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, zanj Polona Kovač
Ženski lobi Slovenije, zanj Sonja Lokar
Ženska mreža za enakost spolov, zanj Sonja Lokar
Izjava popolnoma zavrača možnost obstoja svobodne izbire za prostitucijo in označi vse vpletene v prostitucijo kot žrtve nasilja in izkoriščane. Takoj ko sem prebrala to izjavo, me je zmotila carte blanche obravnava problematike že vnaprej, ki ne dopušča nikakršnega prostora za razpravo ali odstopanj. Predvsem pa je naperjena proti izbrisu vsakršne možnosti svobodne izbire za prostitucijo.
Seveda je jasno, da so nekatere prostitutke žrtve trgovine z belim blagom. Jasno je tudi, da za mnoge svobodna izbira ne obstaja in so v prostitucijo prisiljene na tak ali drugačen način. Nikakor ne želim zmanjšati ali predrugačiti teh groznih izkušenj. Vendar, naj vam predstavim drugo plat, ki osvetljuje prostitucijo v novi luči.
*****
Na tej točki opozarjam na termin spolno delo, ki je širši od prostitucije in po Ronaldu Weitzerju zajema “izmenjavo spolnih storitev, izvajanj ali izdelkov v zameno za materialno korist. Vključuje aktivnosti neposrednega fizičnega stika med kupci in prodajalci… kot tudi seksualno stimulacijo.” Razlikovanje je pomembno, kajti vključuje tudi pornografijo in podobne storitve, ki so spolne narave in vendar se nanje drugače gleda kot na prostitucijo samo.
*****
Svobodna odločitev za prostitucijo in tudi spolno delo obstaja in je ne smemo kar spregledati. Obstajajo nevladne organizacije in aktivistke, ki so borijo za pravice spolnih delavk in priznavanje možnosti spolne izbire. Namreč, pozicija, da so prostitutke žrtve in potemtakem nimajo svobodne volje, je dvorezna. Kljub želji pomagati jim dejansko odvzema glas, še več; zavračanje razlikovanja med žrtvami in prostovoljnimi udeleženkami ženskam odvzema svobodno voljo in zanika, da jo sploh imajo. Zato je izjemno pomembno, da se pri oblikovanju vsakršne zakonodaje ali politike posvetujemo neposredno z njimi. Kot na primer s to nevladno organizacijo, ki ima med svojimi člani spolne delavke same in ki zagovarja “sprejemanje spolnega dela kot dela, nasprotuje vsem oblikam kriminalizacije in pravnega zatiranja spolnega dela, in podpira samoorganizacijo ter samoodločbo.”
Pravice spolnih delavk so bile vključene tudi v platformo Pohoda žensk na Washington. Korakale so pod geslom “Spolno delo je delo.” Kot delo mora biti tudi priznano, brez vnaprejšnjega obsojanja. Kajti nezmožnost priznavanja svobodne odločitve za spolno delo je posledica pogleda na seks kot na nekaj slabega. Ženska da, moški vzame. In pri moraliziranju, ki nedvomno izvira iz prej omenjenega vpliva krščanstva na prepoved prostitucije, je ženska samo objekt, ne pa subjekt, zmožen lastne presoje.
Argument je bolje od mene ubesedila Janet Mock, aktivistka, ki se bori za priznanje pravic spolnim delavkam.
I wrote the line “…and we stand in solidarity with sex workers’ rights movements.” It is not a statement that is controversial to me because as a trans woman of color who grew up in low-income communities and who advocates, resists, dreams and writes alongside these communities, I know that underground economies are essential parts of the lived realities of women and folk. I know sex work to be work. It’s not something I need to tiptoe around. It’s not a radical statement. It’s a fact. My work and my feminism rejects respectability politics, whorephobia, slut-shaming and the misconception that sex workers, or folks engaged in the sex trades by choice or circumstance, need to be saved, that they are colluding with the patriarchy by “selling their bodies.” I reject the continual erasure of sex workers from our feminisms because we continue to conflate sex work with the brutal reality of coercion and trafficking. I reject the policing within and outside women’s movements that shames, scapegoats, rejects, erases and shuns sex workers.
Jasno je, da je seks tisti dejavnik, ki zbuja burne reakcije in zavračanje. To je razvidno iz razlikovanja med prostitucijo in spolnim delom. Zakaj so prostitutke preganjane, medtem ko so striptizete družbeno sprejemljive in del tradicije na fantovščinah? V obeh primerih gre za objektivizacijo in uporabo ženskega telesa, le da pri striptizu spolni odnos ni vključen. Enako velja za marksistični argument, da so ženske vedno prisiljene v spolno delo zaradi kapitalizma, saj potrebujejo zaslužek za preživetje. A ta argument se ujema tudi z ostalimi oblikami spolnega dela, poleg tega je utemeljitev za zaposlitev nasploh. Zakaj torej še vedno tako nasprotovanje prostituciji?
Dvojnost argumentov in razklanost vidikov je dobro ubesedil Arjan Pregl v svoji kolumni o pornogafiji. Tudi jaz ne bom zaključila tega zapisa z dokončno sodbo. Kajti ne glede na razlikovanje v pogledih moramo na prvo mesto vedno postaviti, kar je najbolje za ženske. In to je brez dvoma legalizacija prostitucije. S tem omogočimo spolnim delavkam dostojnost, primerne delovne pogoje, možnost podjetništva, socialno in osebno varnost, možnost odrešitve od moške dominacije, priznanje od države, možnost klica na Policijo brez strahu, zmanjšanje trgovine z blagom itd. Jasno je, da te obrti kriminalizacija ne ustavlja. Položaj žensk pa bo z legalizacijo avtomatično izboljšan.
*****
Viri:
Gilfoyle, Thomas J. 1999. Prostitutes in History: From Parables of Pornography to Metaphors of Modernity. The American Historical Review 104 (1): 117–141.
Weitzer, Ronald. 2000. Sex for Sale: Prostitution, Pornography, and the Sex Industry. Routledge.
*****
Naslov je navdahnjen z imenom dela Dese Muck, vendar nima povezave z delom samim ali avtorico.
Za vprašanja, komentarje, zgodbe ali pogovor sem dosegljiva na Tviterju pod @mladafeministka, na Facebooku kot Mlada feministka in na Facebook strani Mlade feministke, na spletno pošto na naslov mladafeministka@gmail.com in spodaj.
Prebujanja 